Vse se je začelo z našo Setro in Lojzetom, ki je čudovito skrbel za nas in

budno pazil na dekleta….

čutiti je bilo veliko ljubezni………

opazovali smo lepotce

najbolj drzni so jih celo zajahali

pri telovadbi smo vsi ubogali tovarišico

brez teorije pač tudi ni šlo

vozili smo po sledeh šampionov

navijali za njih (V= il vincitore)

jih posnemali, joj, kako naj zdelam ta ovinek?

evo, že gre

nekaterim je iz prve uspelo naročiti pivo

drugi so plačali drag tečaj Francoščine: naročiš kao 2= deux, dobiš 12=douze

pa smo s solidarno pomočjo zmogli tudi to

velikokrat smo se kratkočasili na plažah

posedali po bifejih

zakaj že? da smo spočili kolesa

žejni pač nismo bili: obilo vode povsod

priložnost smo nemudoma izkoristili in organizirali obnovitveni tečaj plavanja

trenirali za izbor naj nogice

in tekmovanje že tradicionalno tudi izvedli

predvsem pa neutrudno vijugali proti vrhovom

ali plezali

kjer tudi gamsov ni bilo videti

pri tem je nekaterim že kar piskalo v ušesih, nekateri pa so tudi videli in vedeli kaj piska

da bi se lahko že naslednji trenutek spuščali v globino

in dobesedno padali proti dnu

vmes pa srkali vase lepote

da bi na koncu vsi (morda tudi peš) dosegli cilj

z manjšimi ranami                                včasih tudi z obilo sreče

predvsem pa medsebojne strpnosti

Avtorji tega »zapisa« ste vsi, ki ste se podal na pot in si dovolili za kratek čas odvreči maske ter kot otroci uživati v trenutku – tukaj in zdaj. In to je tisto čarobno, kar je naše počitnice naredilo tako posebne!