Vse se je začelo junija pred tremi leti, ko je v moji glavi zrasla ideja o tem, da bi začela teči. Najprej moram povedati to, da nisem nikoli prej tekla. Ali se ukvarjala s katerimkoli športom. Pravzaprav športa do zadnjih nekaj let sploh nisem nikoli marala, zato se mi je zdela moja ideja še toliko bolj nenavadna. Ampak, ker sem človek dejanj, sem si obula tekaške copate in odšla tečt. V kolikor bi se temu lahko dalo reči tek. Izgledalo je namreč takole: tek prvih 100 metrov – to pa ni tako težko; 300 metrov – »vzeti bi si morala vodo«; 500 metrov – »konec, dovolj za danes« in hoja domov. Ampak nisem odnehala, ne to pa ne. Nekaj me je gnalo naprej.