Ljubljanskega maratona do letos še nisem tekla. Odtekla sem dve polovički, v letih 2011 in 2012, ki se ju še vedno dobro spomnim. Druge predvsem po plundri na progi. Sneg je bil tokrat oddaljen vremenski pojav, skrbelo me je bolj, da zna biti prevroče. Kot je Mič, letošnji glavni 3K-navijač, povzel, razmere niso bile najlažje, cesta je bila mokra, ozračje vlažno. Med samim tekom se nisem preveč ukvarjala z nobenim izmed teh vidikov. Dež me je na okoli 25km bolj osvežil kot kaj drugega. Mi je pa zato zmočil superge in mi prvič po več kot petnajstih letih teka povzročil žulje, ki so mi seveda bili malo tečni, ampak bolj po cilju kot pred njim.