"Ne plavam dobro. Bi pa rad-a… Kaj sedaj?" natisni
 23 bralcem je to všeč. 

Kako pomembno je, kako plavamo?

Zelo pomembno. Če plavamo pravilno, s tem pridobimo številne pozitivne učinke, kot so denimo tudi izboljšanje delovanja srca in dihal, gibljivosti telesa, spodbujanje maščobne presnove, pravilno plavanje razbremenjuje tudi hrbtenico in krvi sistem.

Če ga pravilno izvajamo, je pravzaprav ena od najbolj primernih aerobnih vaj, ki ob vseh prednostih, ki jih imajo slednje, prispeva tudi k pridobivanju moči. Vadba v vodi je v mnogih primerih več kot dobrodošla, saj voda »zmanjša« telesno težo, kar pomeni, da so naši sklepi med plavanjem precej manj obremenjeni.

 

Ampak ali naj kar sam plavam ali naj se priključim organiziranemu in vodenemu plavanju v klubu?

Lahko, če znate dobro plavati lahko seeda plavate samo čimveč in čim pogosteje, če obvladate tehniko in si znate sami tudi postaviti okviren potek vadbe. Vendar treba je vedeti, da tudi najboljši plavalci veliko raje in kvalitetneje delajo pod okriljem kluba ali trenerja. Vadba je strokovna, vaditelj vodi trening, daje napotke, nasvete, pomaga izboljšati tehniko, pazi na tempo plavanja. Za plavalce začetnike pa je prav to še toliko pomembneje. Tam so osnovna navodila, prikaz in številne vaje ključnega pomena za napredek vadečega.

Katera tehnika plavanja naj izberem?

Vse tehnike plavanja so najboljše. Prav vse. Pomembno je, da izberemo tisto tehniko, ki nam po fizionomiji in motoriki najbolj ustreza. Nato se jo naučimo, ponavljamo vaje in s tem obnavljamo znanje na prav vsakem treningu. Kaj hitro se nam namreč lahko zgodi, da tehniko sicer dobro osvojimo, a nato začnemo delati kakšno drobceno napako, ki potem s časom postane naša stalna napaka.

Zakaj pa je kontantno učenje in izpopoljnjevanje tehnike tako pomembno?

Zato je pomembno, da redno posodabljamo znanje in izpopolnjujemo tehniko. Slednja je torej zelo pomembna. Pravilna tehnika nam namreč omogoča, da v vodi med vadbo zares uživamo, se sprostimo in dobro rekreiramo. Pomaga nam, da plavamo dolgo časa s primerno hitrostjo in razdaljo. Ne utrudimo se pretirano, ne poškodujemo, ne spijemo preveč vode, ampak delamo najboljšo možno vajo za sprostitev in rekreacijo, krepimo srčno-žilni sistem, pridobivamo bazično kondicijo, krepimo mišice in ob tem izgubimo tudi kakšen kilogram.

Kako pa dihamo med plavanjem, če smo pod vodo?

Dihanje je pomembno pri vsakem športu, morda pri plavanju še nekoliko bolj.  Dejstvo je, da ljudje pod vodo ne moremo dihati, lahko pa se naučimo, da pod vodo dlje časa drsimo. Pravilno dihanje je seveda ključno pri osvajanju tehnike plavanja in pri plavanju nasploh. Brez ustreznega dihanja pri kateri koli tehniki ne moremo priti prav daleč. Eden najpogostejših vzrokov zadihanosti je plitvo dihanje, ki je posledica plavalčevega strahu pred tem, da bi mu zmanjkalo zraka. V resnici pa ravno zato diha vedno bolj plitvo in plava čedalje težje, dokler se ni prisiljen ustaviti in nadihati. Zato je pomembno, da je dihanje pri plavalcu sproščeno, z dolgim izdihom, ki mora biti precej daljši od vdiha. In k vsemu temu mu pomaga trener oz. vaditelj plavanja. Ko glavo dvignemo iz vode, vdihnemo, nato se potopimo in začnemo z izdihom. Ta mora biti dolg, tako da spuščamo veliko mehurčkov. Šele takrat, ko res začutimo, da je izdih končan in nimamo skoraj nič več zraka, glavno ponovno vzdignemo. Ko lahko to naredimo vsaj desetkrat, ne da bi pri tem občutili neprijetnosti in bi lahko tako dihali naprej, smo pravilno izdihovanje v vodi osvojili. Če vadimo v bazenu ali odprti vodi, lahko nato, ko obvladamo prvi korak, vadimo dalje tako, da se potopimo, najprej le z obrazom, nato pa s celotno glavo. Z vadbo dihanja nato združimo vadbo gibanja in plavalne tehnike.

Ali bi izpostavili kakšne težava ali napake s katerimi se vadeči srečeujejo, predvsem začetniki?

Najpogostejša napaka je ravno nepravilno dihanje in skrajševanje izdiha, druga napaka, ki jo opažamo pri rekreativcih, ki se plavanja niso učili v klubih ali inštruktorjih, pa je ta, da ne drsijo pod vodo. Torej, pravilno plavanje mora potekati tako, da najprej vdihnemo, se potopimo in začnemo drseti, nato dolgo drsimo z izdihom, če govorimo o prsni tehniki, moramo nato glavo ob zaveslaju dvigniti gor. Dlje kot torej drsimo pod vodo, hitreje in lahkotneje plavamo. Saj je ravno drsenje v plavalnem ciklu pravzaprav faza relaksacije.

Plavanje velja za odlično obliko rekreacije, s katero si oblikujemo celotno telo.

Plavanje je torej odlična aerobna vadba za vsakogar. Za mlajše, starejše, zdrave, poškodovane, ljudi z občutljivimi sklepi, hrbtenico … Dejansko za vse. Je odlična rekreacija, ki jo zmore vsak in v svojem ritmu. Plavanje nam seveda pomaga pri hujšanju, vendar pa je regulacija telesne teže mnogo kompleksnejši in več plastni problem. Pomembno je namreč celostno pristopiti k tovrstni težavi, spremeniti tudi prehranjevalne navade, vsakodnevno telovaditi, pri čemer mora biti aerobna vaja na sporedu trikrat do petkrat tedensko, dvakrat na teden pa moramo izvajati tudi vadbo za moč in krepitev mišičnega sistema. Po smernicah svetovne zdravstvene organizacije in tudi CINDI Slovenije je za odraslo osebo priporočljivo 150 minut aerobne vadbe na teden, vendar pa je za normalizacijo telesne teže potrebna vsakodnevna vadba, pa četudi je to le sprehod. Plavanje pa je zanesljivo ena od najprimernejših vadb.

Katja Zibelnik, trener plavanja

 

Dodaj tvoj komentar

Ime:
Spletna stran:
Naslov:
Komentar: